Voda, ogenj, sonce

Malo pred novim leto se še zadnjič ustavimo na zemlji. V visoko gredo zakopljemo oje (prav se piše olla), neglazirano glineno posodo. Tja notri se potem natoči vodo in skozi keramiko ta voda počasi pronica v zemljo. Bolj kot je sušno hitreje pronica.

Ker je zemlje na gredi premalo znosimo gor še vse krtine, na koncu pa se lotimo še kompostnega kupa. Tja smo tekom leta nanosili predvsem smrečje. Le to se je posušilo, razpadlo ni pa niti malo. Odločimo se in požgemo še to. ko dogori, na dnu najdmo še nekaj komposta. Skupaj s pepelom ga dodamo na visoko gredo.

Začela sva v bundah, končala pa v kratkih rokavih. Ja sonček je. Lahko bi se reklo, da sem šel danes na tak počasen celodnevni striptiz.