Pozna jesen

S Simono sva še zadnjič v jeseni obiskala zemljo. Vzdušje je povsem zimsko s snegom in svežimi stopinjami kopitljačkov.

Posadiva čebulo in česen in zaradi precejšnega uspeha naše mini gomilaste grede začnem kopati podolgovat jarek za nekoliko večjo. Glavna prednost gomilaste grede, kot jo vidim sedaj je, da izredno dobro drži vlago. Poleti bi se nam morali po vseh pravilih paradižniki posušiti, saj jih nismo kar nič zalivali. Pa so lepo rasli in okusno rodili. Manjšo gredo bova prepustila otrokom, da jo zasadijo po lastni izbiri.

Na hitro iz okroglic stešem in privijačim kozo. Bolj slabo vse skupaj naredim. A za prežagati kakšno okroglico bo že.

Simona pa pripravi pravo pojedino. Od doma prinese svež ajdov kruh. Tak vlažen in komaj kaj več kot palec visok. Zraven imava pa ričet in na koncu kavico. Prav zares pojedina.