Maline
S Simono in Domnom se zjutraj odpravimo na Hrvaško. Ker hočemo kupiti sto sadik malin, pomeni skok čez mejo več kot trikrat manjšo ceno. Če bi odšli do Srbije bi lahko dosegli še faktor pet popusta, samo se pri takšnem številu ne splača.
Bela krajina je precej revna dežela. To drži predvsem če gledaš cene in statistike. Če pogledaš pa ljudi in hiše pa ne tako zelo. Malo naprej južno od Kolpe pa je vidno drugače. Ko se pripeljemo do kmetije z malinami, se vidi, da so ena izmed bolj uspešnih v vasi. Pozdravi nas zelo prijazen fant. Razkaže in pove kako goji maline, povabi še notri na kozarček malinovega vina in v klet, kjer goji gobe. Žena prodaja maline, marmelade in gobe na drobno pred trgovskim centrom. Viške po trikrat nižji ceni prodajo velikim predelovalcem. Oba sta nezaposlena in vidi se da dobro živijo samo od tega. Nasad malin pa je velik okrog hektarja. Od tega in kleti in svojega dela dobro živijo. Poleti zaposlujejo sezonske delavce za obiranje in širili se bodo.
Čez mejo uspešno prepeljemo tri šopke malin. To je kljub temu da smo oboji v EU prepovedano. Gre za živa bitja... Med potjo poslušamo AliEna in njegov Krpan je Krpan. Vmes se še ustavimo in zakrijemo sadike z oblekami. Počutim se kot otrok, ko smo iz Avstrije vozili kak kilogram kave preveč. Vožnja ni dolga, saj smo kljub Kolpi praktično sosedje.
Ko se ustavimo na svoji zemljici nas nepričakovano pričaka muc. Domen takoj reče, da je ta maček s tiste kmetije z malin. Jaz sprva ne verjamem, čeprav se mi zdi neverjetno da bi muc upal prebivati v mrazu med divjimi živalmi na naši zemlji. Čez par ur nas pokličejo in rečejo če smo slučajno kakega mačka odpeljali, da jim je to že večkrat naredil, ker se rad potepa. Nismo švercali samo rastlin ampak tudi živali. Pa čeprav slepe potnike. Po koncu dneva jim ga dostavimo do meje in v zahvalo dobimo malinovo marmelado in vrečko ostrigarjev. Mnjam.
S Simono sva posadila nekako pol vrste tako da bova morala priti še jutri, ko bodo nove dogodivščine. Muc pa je Domnu krajšal dolgčas in oba sta grela druga drugega ob ognju
Bela krajina je precej revna dežela. To drži predvsem če gledaš cene in statistike. Če pogledaš pa ljudi in hiše pa ne tako zelo. Malo naprej južno od Kolpe pa je vidno drugače. Ko se pripeljemo do kmetije z malinami, se vidi, da so ena izmed bolj uspešnih v vasi. Pozdravi nas zelo prijazen fant. Razkaže in pove kako goji maline, povabi še notri na kozarček malinovega vina in v klet, kjer goji gobe. Žena prodaja maline, marmelade in gobe na drobno pred trgovskim centrom. Viške po trikrat nižji ceni prodajo velikim predelovalcem. Oba sta nezaposlena in vidi se da dobro živijo samo od tega. Nasad malin pa je velik okrog hektarja. Od tega in kleti in svojega dela dobro živijo. Poleti zaposlujejo sezonske delavce za obiranje in širili se bodo.
Čez mejo uspešno prepeljemo tri šopke malin. To je kljub temu da smo oboji v EU prepovedano. Gre za živa bitja... Med potjo poslušamo AliEna in njegov Krpan je Krpan. Vmes se še ustavimo in zakrijemo sadike z oblekami. Počutim se kot otrok, ko smo iz Avstrije vozili kak kilogram kave preveč. Vožnja ni dolga, saj smo kljub Kolpi praktično sosedje.
Ko se ustavimo na svoji zemljici nas nepričakovano pričaka muc. Domen takoj reče, da je ta maček s tiste kmetije z malin. Jaz sprva ne verjamem, čeprav se mi zdi neverjetno da bi muc upal prebivati v mrazu med divjimi živalmi na naši zemlji. Čez par ur nas pokličejo in rečejo če smo slučajno kakega mačka odpeljali, da jim je to že večkrat naredil, ker se rad potepa. Nismo švercali samo rastlin ampak tudi živali. Pa čeprav slepe potnike. Po koncu dneva jim ga dostavimo do meje in v zahvalo dobimo malinovo marmelado in vrečko ostrigarjev. Mnjam.
S Simono sva posadila nekako pol vrste tako da bova morala priti še jutri, ko bodo nove dogodivščine. Muc pa je Domnu krajšal dolgčas in oba sta grela druga drugega ob ognju
Komentarji
Objavite komentar