Nož, Sekira, Batina

Na koščku zemlje, ki je bil brez velikih rastlin smo zasadili že dovolj dreves, za kakšen grmiček pa se bo še našlo prostora. Tako je prišel čas, da se lotimo krčenja malih smrekic. Čeprav so smrekice zelo majhne in mlade in čeprav so bile z namenom posajene zelo na gosto skupaj, da se jih bo redčilo in prodajalo za sekance je večina najine zemlje označena za gozd. Gozd pa ni od lastnika ampak je javno dobro. Prav je tako. Kot dogovorjeno z gozdarsko službo, nama brez kakršnih koli zapletov odobrijo krčitev.

Zanimivo pa mi je, da sva pri večini ljudeh, s katerima sva se pogovarjala naletela na odpor. "Pa ne takšnih majhnih smrekic podirati, to so ravno do življenja prišla". Všeč mi je ta odnos Slovencev do gozda. Dokler bom gozd imeli bomo tudi mi obstali. Gozd bomo pa še kar nekaj časa imeli.

Sem celo našel fotografijo izpred približno 50 let, kjer se vidi kako veliko zemljišč se je zaraslo nazaj v gozd. Tako da mi ni težko pri srcu ko pomislim da bom nekaj tisoč kvadratov podrl.

Načrtujeva nakup motorke, a vsaj prvo smreko želim podreti s sekiro. Še nikoli nisem sekal. Pa kaj. prvi človek s sekiro tudi ni, pa vsi naslednji dokler prvič niso, tudi ne. Se bom pač malo starejši naučil. Starejši pob je pa prvi pipec dobil. Tako da se dva učiva.