Fantje

Z dedkom in poboma se sami odpravimo na zemljo. Pot je trajala dolgo, z veliko postanki. Na koncu pa nas razveseli sonček.

Z avtom si prvič in zadnjič upamo do klopce. Kot vedno kurimo ogenj.

Jaz hočem kositi in odmeriti ter zakoličiti za vmesno vrsto marelic. Pa me kar naprej nadlegujejo. Delo je kot droga. Treba se je tudi tu držati nazaj,... nekatere stvari so bolj pomembne.

Naučil sem se novega načina uporabe Pitagorovega izreka. Vzameš vrvico in jo napneš med dve drevesi. To vzameš, da je štiri in označiš z vozličkom. Odmeriš ena (dvakrat razpoloviš) in odmeriš od vozlička 3, nov vozliček in 5 zadnji vozliček. Štiri gre med drevesoma, 3 gre do količka, ki hočeš da je pravokoten in 5 nazaj do začetka. Ko so vrvice napete, je po Pitagorovem izreku med 3 in 4 pravi kot. Z metrom se vzdolž 3 odmeri samo želeno dolžino, v mojem primeru pa je bila kar 2, tako da niti metra nisem potreboval.

Orehe imamo na 10 m. Ko bo več vrst bo 10 m x 10 m. Včasih se mi zdi da bi bili lahko tudi bližje skupaj. Večinoma se bojimo da je to premalo in se bodo v prihodnosti drenjali. Dokler so mladi, pa bomo med njih v vrstah sadili marelice in maline.